João je v Eslovênia prvič prišel s prijatelji. Para je bilo pred več deset leti, potovali so z vlakom. “Ker ni bilo povezave z Ryanairom, smo šli z Interrailom,” se pošali. Esloveno niso poznali. Zanjo so se odločili, ker je nekdo od njih imel tu prijatelja. Ko so prišli v Eslovênia, então bili navdušeni in se spraševali, kako to, da prej o tej državi niso nič vedeli.

“V Sloveniji sem doma” #vídeo

João si je dejal, da ni dovolj le eno potovanje, saj je želel Slovenijo spoznati tako, da bi v njej živel. Želel é um estudante de Erasmus. Takrat Joaova univerza tega še ni omogočala, zato je sam organiziral vse potrebno, da je lahko prek tega program prišel v Ljubljano.

O estudo é matemático, e é um estudo prático para a matemática takrat niso imeli programas em ângulos, é um excelente estudo para a faculdade de cálculo. “Bila sva samo dva Erasmusova študenta in profesorji večinoma niso vedeli, kaj početi z nama,” pove v smehu.

Kot Erasmusov študent v Ljubljani je spoznal veliko ljudi z vsega sveta, a malo Slovencev. Doživel je le Slovenijo de fevereiro de julho, pravi. “Ko je bilo najlepše, sem končal izmenjavo.” Vrnil se je na Portugalsko, da je dokončal magisterij, e Slovenije še ni imel dovolj. Želel jo je doživeti še v drugem delu leta em bolje spoznati Eslovênia.

Você é o Ronaldo slovenski? #vídeo

Dve leti pozneje se je vopisal na doktorski študij na fakulteti za matematiko v Ljubljani in dobil štipendijo portugalske znanstvene fundacije (podobno kot SAZU v Sloveniji), ki podpira le najboljše študente.

“To je bila enosmerna vozovnica. Če prihajam za tri ali štiri leta, moram priti z mislijo, da bom tu ostal,” si je rekel že takrat. “Vsi so me čudno gledali, zakaj sem prišel v Slovenijo. Težko je bilo. Doktorski študij ni bil nič posebnega, vsa papirologija pa…”

“Tujci se zelo težko integrirajo v slovenski univerzitetni sistem. Nismo del 'kluba',” ugotavlja João.
Foto: Matej Leskovšek

Z Institutom Jožef Stefan é muito importante, o que é possível, pois é predstavil seu magistrsko delo. Talvez eu esteja familiarizado com o laboratório para obter inteligência.

Mesmo que você seja um estudante universitário, será um grande sucesso entre os novos diplomas de ensino superior. Como eu sou um estudante, eu sou um especialista em Lizboni. “Torej sem imel vs pogoje, a tujci se zelo težko integrirajo v slovenski univerzitetni sistem. Ne gre za jezik, ampak … Saj veste, nemogoče je. Nismo del njihovega 'kluba'.”

Preden je dokončal doktorat, je delal kot za statistiko na fakulteti za računalništvo – v slovenščini. “Težko je bilo, ker sem se moral veliko pripravljati, ampak bilo je koristno.”

Iz javnih služb v start-up

Pred kratkim se je odločil oditi iz javnega sektorja. Em junho, o marketing de vodja na start-up Genialis, ki razvija programko opremo za obdelavo in interpretacijo genetskih podatkov. “Zelo je zanimivo in pravi izziv. Slovenijo želimo postaviti med najnaprednejše na svetovnem zemljevidu.”

Com o estudo médico, ele está estagnado em Prijatelju Portugalcu, e está em veleposlaništvu em Ljubljani. Njegovo sostanovalko é večkrat obiskala njena najboljša prijateljica Dijana, ki je osvojila Joaovo srce. Sostanovalka je bila nato Dijanina poročna priča, Portugalec pa Joaov. Dijana danes dobro govori portugalsko. Skupaj sta bila že šestkrat na Portugalskem – vsako leto, odkar sta se spoznala.

“Najbolj pogrešam morje, oceano” #vídeo

João z ženo em sinom živi v Ljubljani, všeč pa mu je vsa Eslovênia. Sploh zato, ker mu časa ni treba zapravljati za dolgotrajna potovanja z enega konca mesta na drugega, kot se je dogajalo v Lizboni. Ta čas zdaj raje porabi za seu hobije.

Didžej em fotografia

Ob študiju je deloval na zelo različnih področjih. Bil je didžej, vodil je galerijo. Ukvarjal é tudo que você é um belo fotógrafo, zanima ga konceptualna umetnost.

V času didžejanja je kot del dua Analogue Klash veliko prepotoval. S prijateljem iz Venezuele sta želela povezati venezuelski em temperamento afriško-portugalski ter oba prelila v elektronsko glasbo. “Hitro sva postala precej slavna. Igrala sva v Zagrebu, na Reki, Dunaju, v Berlinu. A moral sem dokončati doktorat. To ni bilo združljivo.”

Počitnice z ženo Dijano em sinom Samuelom v Caparici na Portugalskem.
Foto: Osebni arhiv

V Eslovênia živi okoli 50 Portugalcev

Že med doktorskim študijem je spoznal več Portugalcev, ki živijo v Sloveniji. Veleposlaništvo je organiziralo uradne dogodke, pri njiju doma pa je bilo veliko neuradnih dogodkov – portugalske večerje, glasba, večeri poezije. Ko se je kdo vrnil ali ko je prišla poštna pošiljka iz Portugalske, so se zbrali in skupaj pojedli domače dobrote.

V Sloveniji deluje tudi društvo slovensko-portugalskega prijateljstva. A organização literária já foi, hoje em dia é o lar de Portugal. “To je zelo pomembno, saj lahko otroci govorijo portugalščino tudi z drugimi, ne le v svoji družini”, pravi João.

V ribiški vasici Sesimbra em Portugalskem.
Foto: Osebni arhiv

Sin Samuel razume in govori tudi portugalsko. “To ni kot slovenščina in hrvaščina ali portugalščina in italijanščina. Jezika sta zelo različna. Zelo dobro je, da govori oba jezika.”

Revija Sardinha

Dijana em João sta začela izdajati revijo Sardinha. Ko so zaprli veleposlaništvi v Ljubljani em Lizboni, sta želela nadaljevati povezovanje obeh držav. Na Sardenha, você obtém informações zanimive de obeh držav. “Veliko je skupnih točk. Veliko Portugalcev sodeluje na kulturnih, kulinaričnih in drugih dogodkih v Sloveniji in obratno. In ne gre le za enkratne dogodke, ampak je sodelovanje trajno.”

Zakaj, então eu? Sardina je kot riba v Lizboni zelo poznana. Ob prazniku sv. Antona Padovanskega, ki je portugalski svetnik, je v Lizboni velik karneval. Menda imajo v tistem času sardine najboljši okus. Sardina não é símbolo de Lizbone. “Sardinha pa najdeš tudi v Jadranskem morju. To je nekaj, kar imamo skupnega.”

João je nastopil v zelo znani portugalski pogovorni oddaji kot Portugalec, ki živi v Eslovênia. Predstavil je našo državo in revijo Sardinha, ki jo izdaja.
Foto: Osebni arhiv

V reviji ne prinašajo običajnih novic, ampak raziskujejo povezave med državama in predstavljajo ljudi, ki te povezave ustvarjajo. Revija je v obeh jezikih, prosto dostopna na spletu, pripravljena za tisk. “Doseči želimo čim več ljudi.” Revijo v več jezikovnih šolah v Eslovênia že uporabljajo kot učni pripomoček pri pouku.

Festival luzofonije

Deixe-nos organizar seu festival de luzofônica. Luzofonija je skupnost vseh portugalsko govorečih, ki jih je na svetu okoli 230 milijonov. Države, v katerih je uradni jezik portugalščina, so Angola, Brazilija, Zelenortski otoki, Gvineja Bissau, Mozambik, Portugalska, São Tomé in Principe ter Vzhodni Timor. Ne gre za festival portugalske kulture, ampak portugalščine, poudarja João. Poteka ob istem času v seh teh državah. Letošnji je vključeval likovno razstavo, literarni in glasbeni večer ter druge kulturne dogodke.

Vsako drugo in četrto sredo v mesecu João vodi brezplačen začetniški tečaj portugalščine v Ziferblatu v Ljubljani, kjer bo kmalu ponudil tudi portugalske filme, literarne večere in koncerte.
Foto: Matej Leskovšek

“Spremeniti moraš mišljenje na sua navegação”

“Tiso, kar sem resnično moral spremeniti, ko sem se preselil v Slovenijo, je bila točnost. Na Portugalskem je vse preveč sproščeno.” Para ponazori s primerom prijatelja Avstrijca, ki je bil na Portugalskem, ko je bilo treba premakniti uro naprej, a je na to pozabil. Čeprav je na sestanke v naslednjih dneh prihajal pozno, ga nihče ni opozoril, saj je to pri njih nekaj običajnega. Šele po enem tednu je ugotovil, da bi moral premakniti uro.

Ko orgulhos v drugo državo, moraš spremeniti svoje navade, potem je vse v redu, pravi João.